Napisal/a Agata Cecilija, v sobota, 16. feb. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Razpeta med dvema svetovoma...
Eden me obožuje,
posveča mi vso
svojo pozornost, ljubezen;
drugi pa je spolzek,
ignorantski, uničujoč,
a me vendar sila
vleče k njemu.
Zakaj ljubezni svet
vedno ostane,
vedno ostane
korak za svetom uničenja?
Zakaj svet ljubezni teptam,
potiskam ga v blatno lužo,
medtem ko uničenja svet
postaja poveljujoč…
Treba je konca!
Kot se je začelo,
naj ljubezni svet
odide v nebeški raj,
pleše, uživa naj
mogočno slavo;
svet spolzkosti pa
naj med zlom
polomi si vse svoje kosti!
Naj ogenj pekla zažari
in ga ujame v svoje zublje
in ga živega zažge – za vedno!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|