Napisal/a isoncek, v nedelja, 17. feb. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Modra sobica 1
Modra sobica 2
Modra sobica 3
Modra sobica 4
Modra sobica 5
Modra sobica 6

Modra sobica 1

Poskušaš izmerit globino srca?
Hočeš spoznati meje želja?
Želiš ohraniti to, kar ti dam?
Biti del tega, kar v sebi imam?

Bi rad čutil na sebi vse moje sanje?
Vedel, da upam pomisliti nanje-
Vsakič ko spomnim se, kaj si mi dal.
Vem, res si hotel, čeprav si se bal:

Da te morda ne bi razumela...
Da bi te le... zase hotela...
Da ne bi vedela, česa ne smem
In česa ne morem in če kaj ne vem...

Ker si že meril moj srček v globino,
Veš, da razumem, da berem jasnino,
Ki lahko gledam jo v tvojih očeh:
Jokati nočem, boljši je smeh!

Ker tudi ti veš, kaj lahko imava,
Hočeva, iščeva in kaj spoznava...
Samo ZATE Modra je sobica ta,
Ohranjam jo toplo v globini srca.

Modra sobica 2

 V sobici so neke sanje.
Skrito tiho pričevanje
O vsem tem, kar skupaj imava,
Kar si vzameva in dava...

 Notri so še vsa pravila-
Da ne bi kdaj pozabila
Bistva vsega in...da veva,
Kdo sploh sva in kaj se greva!

 In globoko v njej je misel...
Da, kar delava - ima smisel.
Pa četudi dobro veva,
Da v realnosti...ne smeva.

 Modra sobica mi kaže,
Da srce nikdar ne laže...
Če te vanjo ne bi skrila
Bi del sebe zatajila!

 Še ko notri več ne bo te...
Vedno šla bom vanjo pote,
ko te bom potrebovala
v sobici te bom iskala...

Modra sobica 3
(Sonce v modri sobici)

 Si svoboden, a si notri.
Ni te ni...a ven ne greš...
Če drugega nič ne ostane,
Tam si MOJ in ti to veš.

 Ne, nikakor, to sploh ni jok.
Ne, ne jokam zdaj...
Jokam samo skupaj s tabo -
pa še to le ti veš, kdaj.

 V sobici je vendar sonček,
Noter ga  imam.
Vanjo enkrat kar odkrito
je posijal sam.

 In dokler me noter greje -
Le kaj mi bo jok?
Srce je za druga čustva,
Nisem več otrok...

Modra sobica  4

 Sonček v sobico posije,
V skrito malo sobico,
Zgodbico napiše name
Najpreprostejšo.
Sobica postane modra,
modra kot nebo,
Kadar po dežju zasije
Z barvo najino.

 Sobica je tu nastala,sva hotela to,

da lahko bi v njej si dala
(V RL) prepovedano.
Sobica ni le na vozu,
V srcu je lahko,
Vedno jo bom odklenila...
Če želiš tako!

 Noter sam si vstopil, Sonček,
In si me ogrel...
Čakala bom tukaj nate
Tudi, ko boš šel.
Ko se bova odločila,
Greš iz sobice -
A da bi jo zaklenila...
To - nikakor ne!

 Zmeraj ko zaide sonček,
Voz še tam stoji
Čaka, da ga kdo ustavi:
Jaz...ali pa - ti.
Sonček - ta za zmeraj ostane,
Tudi sobica...
Če ne več na tistem vozu,
Pa - na dnu srca.

Modra sobica 5: še si

Vidim te v vsaki travi,
ki ob poti raste.
Vidim te v soncu zgoraj-
saj veš...to si ti;
vsak kozolec, ki ga vidim
mi o tebi pravi,
še nebo, po dežju modro
govori da si!

Le kako naj te pozabim,
če vse nate kaže...
vse, prav vse, močno
tako močno, da kar boli!
Vlak, ki pride mimo
se oglaša s piskom
in še bolj vem:
tam nekje si ti.

In kako, povej, naj zdaj
ne mislim nate,
če pa vse, res vse
po tebi mi diši?
Le kako naj te spustim,
se vrnem vase,
ko pa... veš...
preveč v meni si!

Čutim te v telesu, srcu,
trdno še si tu,
kjer zelo mehko te nosim
tam nekje na dnu...
Dno se dviga na površje-
nežnost skrita, ta,
ki še kar delim jo s tabo,
    pravi mi, da SVA...

Še...ja, še nekje oba!
Pa čeprav zdaj tisti voz
brez naju pelje...
skupaj  sanjava?
Ko ozrem se gor k nebu,
tam se srečava;
vabi naju, veš - še vedno
Modra sobica.

Modra sobica 6 - morje

Mislila sem, da vsaj modro morje
me bo pomirilo,
dalo mi svobodo,
mirne dneve brez skrbi...
A še večjo mi je željo prebudilo,
še te hočem, ne pomaga mi...

 Mislila sem vsak trenutek nate.
Bil si v meni,
čisto notri, tam...
in vem, da ne bo drugače...
ven odšel boš šele,
ko boš hotel sam.

 Če sem še tako hotela,
vedela...da v modro sobico ne smem,
V sanjah sem te še imela
Ker ne morem...
In... ker NOČEM,
ven ne grem!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (8)

Objavil/a isoncek, v 29-02-2008 10:58, 1. Modre sobice:pripis Oziroma prošnja     Vem, zbirk se težje lotimo (kot bralci, kritiki, radovedneži...)  Ampak vseeno. Nujno potrebujem oceno, pa tudi neusmiljeno kritiko za Modre sobice. Opravičujem se vam, mislim tistim, ki že apriori ne marate rim, ampak ta Hotel Sobic so ene same rime, hotela sem, da ne bi zvenele prisiljeno, no, same so prišle...To so pač take...navadne rimane pesmice.    Rimane imam spravljene v enih "drugih predalčkih". Naj te predalčke zaprem???  Providence, Ajda, Aja, Tomm??? ...Yggradsil((( )))    En Kočijaž   Objavil/a ajda, v 01-03-2008 08:33, 2. Modre sobice Tudi rime so izziv za pisočega in če je bil to tvoj trenutni vzgib, da si tako pisala, moraš to vzeti za dober izziv in ne razmišljati ali je napisano dobro, slabo ali celo tako slabo, da bo končalo kje na smetišču. Mislim, da si zelo samozavestno dekle in da si tega ne boš dopustila, ne glede na to, če bi se pojavila kakšna kritika in bi ti trgala, cefrala pesmi. In tako je tudi prav, ubiti pesnika v duši se sicer da, a mislim, da si ti še kako zavarovana s samozavestjo, te seveda potre, a vendar vstaneš še bolj močna. Jaz sicer ne prisegam na rime za "prmejduš", rada imam izzive v sonetih, nenazadnje rubiajatih in še bi se našle kakšne oblike pesniške, a vedno naj bi veljalo napisano ali bolje nenapisano pravilo, da se ne vkalupljaš v nekaj, kar ne čutiš, kar ne zaznavaš. In če se potopim v tvoje vrstice, bi bilo sigurno bolj tekoče , če bi ne bilo napisano v rimah, a vseeno, tu je del tebe, tvoj trud in pesmice, ki dihajo in to je pomembno. In če bi skušala pesem klestiti, popravljati in pisati v drugi obliki, bi jo scefrala, da bi od nje ostale le grde,nedišeče cape. Sem pa napletla, ej.))   Objavil/a aja, v 01-03-2008 09:02, 3. modra sobica Isonček, ne daj se! Ustvarjaj, preverjaj se, rasti. Je pa res, da je pisanje v rimah zahtevno, saj zanj potrebuješ še kaj več, ne le navdiha. Nekaj o modri sobici si objavila v haikuih, če se ne motim. In bilo mi je všeč. Včasih pisci pozabljamo, da je manj besed včasih lahko bolj zgovornih. Ampak, kot rečeno, bodi pogumna. Vaja dela mojstra!    lp, aja   Objavil/a isoncek, v 01-03-2008 19:05, 4. m.sobice Hvala, punce   Kočijaž   Objavil/a Providence, v 02-03-2008 00:10, 5. Sobice Ne bom dala skupne ocene, ker ne bi bila realna.   Tako bom rekla: Zelo izstopa sobica št. 4, petko pa sem že komentirala, tako da veš, kaj me je tam motilo (vendar prav tako izstopa v plus). POdobno me moti tudi v štirki. A vseeno bi ji dala petico. Je krasna, izpiljena, teče gladko kot po maslu.  Ostale se mi zdijo med tri in štiri, zadnja bolj za tri. Me pa precej spominjajo na moje pesmi, kot sem jih pisala pred kakimi 12 - 15 leti.   Da povzamem: sama imam rada rime in v tvojih zlepa ne vidim nobene prisiljenosti, prav tako vse sobice tečejo gladko (moje pojmovanje 'gladkega toka' rimane pesmi je tako, da se da brati gladko, ritmično, da rime sedajo ena na drugo kot skladovnica, ki na koncu da končno podobo, in da me vmes ne zmoti - ops, zakaj pa ta izraz - aja, zaradi rime). Vsebinsko so morda malo revnejše. Ko berem tvoje pesmi, npr. Verjameš, bi rekla: očitno ti bolj leži svoboden slog. Seveda pa nikakor ne morem tega zanesljivo presoditi. Za kaj takega imam premalo podatkov, npr. ali so Sobice morda starejše, ko si se šele kalila, ali so morda čustveno še bolj 'prizadete', takrat namreč na račun čustev zlahka pozabimo na globino in svežino pesmi, saj smo do svoje izpovedi izrazito subjektivni (vem iz lastnih izkušenj), in še kaj.  Hm, a to je bil povzetek?   Lp,  P.   Objavil/a tomm, v 02-03-2008 10:07, 6. Modra soba V biti sem, kar se tiče strokovnosti pri poeziji sam isti kot mogoče ti in meni je pesem lepa, če nima v melodičnosti zastoja in hoče nekaj izraziti, kar se je v tebi kot izpovedovalcu malo prej porajalo.Zato sem čitajoč tvojo osebno izpoved doživljal kot neko posebno notranje kipečo zasnovo, ki se ji nisi mogla nikakor upreti, saj si bila z njo enostavo popkovno povezana. Prav čuti se pri branju kako silovito je tvoje doživljanje tistih potenc, ki so izvabile za tebe tvoj notranji mogoče največji izliv srčnega, emotivnega in hrepenečega izliva. V sebi nosiš to kar mora nositi pravi pesnik, le v svojem izrazoslovju si tako kot recimo jaz, tu in tam nerodna, a moč tista rdeča nit vodilja, ki se skozi vso tvojo medvrstično pesem čuti, je tako močna, da se ti ne more zameriti tu in tam mali vzvalovljeni, drugače kar lep melodični spev. Izkazala si v sebi da znaš svoja čustva preliti na papir in drugo pa pride z daljno prakso v pravi tir.Kot sem rekel, tvoja notranjost je pisala in srce je narekovalo in v tem načinu izrekanja sebe si enkratna.Zelo se mi je dopadla ta tvoja vključitev nebeškega znamenja (veliki voz, katerega si vplela v svojo globino v občutke in neomajno željo zadržati enost s svojim idealom ljubezni.   Objavil/a isoncek, v 02-03-2008 18:56, 7. re - sobice :) Tomm im Providence, hvala tudi vama za komentar!    Točno, Providence, sobice so starejše kot tele zadnje v prostem slogu, ampak, rime včasih še vedno z veseljem udarijo na plan tudi zdaj (recimo, bolj nova, 2 dni nazaj je bila objavljena tale: Samo vprašam.)Ja, pa rada imam dolge povzetke, komentarje, mi več povedo     In Tomm, ti si me pa čisto spregledal, mislim tisto o Vozu.  Še enkrat hvala za vzpodbudo!  vsem.    LP Kočijaž (z Voza)   Objavil/a mark.j.smole, v 04-01-2010 22:19, 8. Luštno Enega dne bom morda jez kaj objavil.