Napisal/a tomm, v četrtek, 21. feb. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Hodim in mislim enako kot veter,
ki ga ustvarja toplota in hlad
tudi mene prepletle so energije
v katerih spoznavam grenkobo in slad.

Zadnje se čase bolj kritično gledam
spoznavam kaj nosim vsak dan s seboj
občutim gnilobe svojih postopkov
miselnih vzorcev in krivih presoj.

V meni se je oglasila resnica,
ko gledal pri britju sem svoj obraz
naenkrat prevel me je čuden občutek
ne prepoznam si več lica, nekdanji izraz.

Ta močna dvojnost je v meni kipela
razčlenjeval sem in kosal svoje moči
uvidel, da nekaj razdvaja v meni
dobro od zlega, ki mu mesta tu ni.

Notranjost mi večkrat je šepetala,
a nisem prisluhnil nje tihe skrbi
nastopila naenkrat je zdaj silovito,
potrgala je od mene negativne vrvi.

Telo je kot oder resnice o meni
v njem človek občuti kaj je to čas,
čas je sila, ki nas prizemlji
ter nam pokaže resnični obraz.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)