Napisal/a vvooodnarka, v sobota, 23. feb. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(3 glasov) |
|
Ne morem brisati besed, ki kot zvon
življenju minljivo pesem poje.
Ne morem brisati besed,
ki opekle so jih palice življenja.
Ne morem brisati besed,
lahko pa svobodo
z okovi črnih zvežem.
Ne morem brisati besed,
ker stopnice, ki se pnejo
izgubile bodo kompas.
Ne morem brisati besed
lahko pa mižim,
da ne vidim usodo, ko maliči prihodnost.
Ne morem brisati besed
lahko pa zatisnem ušesa,
ko v strugo mečejo odplake
zabrisanega obzorja sanj.
Lahko brišem besede,
ki pod težo so klonile,
lahko brišem in pišem besede
a usodi ne morem odsekati krempljev.
Lahko brišem in pišem besede
in jih močim s slanim izvirom.
Lahko brišem in pišem
in ujamem puščice bolečine in sreče,
da se kotalijo kot toča
ali iz razpokanih ran čakam izvir,
ki ga iščem v slehernem človeku.
Lahko brišem in pišem besede
in gledam v oči usodi,
ko igra se s prihodnostjo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (6)
|
|