Napisal/a Panda, v nedelja, 24. feb. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (4 glasov)

Kriza identitete požira
mojo idilično predstavo
o življenju na tem svetu.

Jutri je včeraj,
dan je šel v maloro,
mi pa še vedno rijemo
z glavo skozi beton.

Kljub kraljevskemu občutku
sedenja na vseh lovorikah,
se počutim kot da bi celo leto
scal v veter.

Občudujem moža na plakatu,
ker se smeji in obljublja
boljše življenje - revež še ne
ve, da koplje grobno jamo lastni duši.

A vsemu navkljub korakamo strumno,
z glavo ponosno na vrhu ramen,
polni bojnega dima tudi v predelih pljuč,
ki so najbližje prebavnim odprtinam.

Dan ni šel v nič, svet je dobil
še enega odrešenika sodobne branže,
v notranjosti pa se po vseh prestalih bojih
bohoti zmagoviti duh premaganega pterodaktila.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a Yggradsil, v 26-02-2008 13:22, 1. dinozavri Večina verzov vzetih iz konteksta bi izpadlo klišejsko. Kar pa jim po drugi strani daje neoprijemljivo naravnost in zato kot celota delujejo prepričljivo. Tako pesem ne izzveni v prazno, temveč pusti za seboj nedoločljiv vonj postmodernega patosa. Lepo.   Objavil/a isoncek, v 26-02-2008 18:50, 2. dinozavri Ja, lepo.  Ni tisto: "oh, moj boh...." itd., (a ne Yggradsil??)  Ni in pesem je lepa za 5 zvezdic. Točna, sporočilna, nezabluzena.  Zame .  Kočijaž   Objavil/a Sinatra, v 26-02-2008 19:26, 3. Mazohist Ja zelo zanimivo in notranje spevno. Skoraj potopis modernega časa v katerem vsak posameznik živi.   Celotna pesem je zanimiva z vseh zornih kotov; vsebinskih seveda.  Zmoti me edino dejstvo, da najdem neko "negativno" noto znotraj pesmi kot, da je posameznik že našel smisel življenja a ga ne more udejanjiti zaradi lenobe ali česarkoli že... To je tako bluzersko.  Jaz pravim : PA KAJ, ČE JE BILO LETO POSCANO in pa kaj, če so bile stvari/dnevi kot so bili... Seveda, če je posamezniku ljubo življenje.   Na koncu (da ne bom preveč nakladal) pravim, da je tale ena izmed skritih biserov, ki pa niso čiste ločljivosti oz. mogoče je tako dobra, da je celo predobra; preveč apatije povzroči "kontra reflex".  Tako, da dinozavri in vse to naj ostane tam kjer je (v slojih in slojih plasti česarkoli že), človek pa naj gradi svoje plasti, razen če ne uživa v počasnem razpadu. Kar pa zna biti tudi svojevrstna izkušnja. Še posebno za mazohiste. Hej ta ideja mi je pa celo všeč... Hm...?    -preveč vsega vodi v dekadenco,  kar ni nujno slabo...    S       Objavil/a vvooodnarka, v 27-02-2008 18:32, 4. Dinozavri Z samim naslovom nisem vedela kaj se bo izcimilo. Tako, da se direktno sporočilo prestrašeno skriva tam zadaj... Saj vem, da vsak občuti pikico zadržanosti...morda od tod blažilni naslov. Sporočilo ravno prav kresne po času "tukaj in zdaj", zato petico.     Lp, vvooodnarka   Objavil/a Panda, v 27-02-2008 21:43, 5. Naslov Iskreno povedano, mi naslovi ne grejo ravno najbolje izpod tipk (se priporočam za vsakršne inštrukcije). Ponavadi usekam besedo ali besedno zvezo, ki se mi zdi zanimiva in vsaj približno v povezavi s pesmijo .