Napisal/a Panda, v nedelja, 24. feb. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(4 glasov) |
|
Kriza identitete požira
mojo idilično predstavo
o življenju na tem svetu.
Jutri je včeraj,
dan je šel v maloro,
mi pa še vedno rijemo
z glavo skozi beton.
Kljub kraljevskemu občutku
sedenja na vseh lovorikah,
se počutim kot da bi celo leto
scal v veter.
Občudujem moža na plakatu,
ker se smeji in obljublja
boljše življenje - revež še ne
ve, da koplje grobno jamo lastni duši.
A vsemu navkljub korakamo strumno,
z glavo ponosno na vrhu ramen,
polni bojnega dima tudi v predelih pljuč,
ki so najbližje prebavnim odprtinam.
Dan ni šel v nič, svet je dobil
še enega odrešenika sodobne branže,
v notranjosti pa se po vseh prestalih bojih
bohoti zmagoviti duh premaganega pterodaktila.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|