Napisal/a Panda, v ponedeljek, 25. feb. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vse neskončne poti se nekje končajo.
Nekatere prej, druge kasneje
vendar končajo se vse.
Čarobnost občutka se izgubi v vetru...

Vidiš kako puhti, sežeš za njo
a je ne moreš več ujeti...
Spolzi ti skozi prste in naposled izgine.

Potem ostaneš sam, brez vsega.

Še zadnja svetla lučka v tebi počasi ugasne...

Še vedno sem tu, na tem mestu.
Gledam kako odhajaš...
Vse okoli je tiho in v prsih me trga.

Vse neizgovorjene besede
tečejo po mojem licu kot solze
in padajo na zmečkan list papirja pred menoj,
kjer jih tresoča roka oblikuje v verze.

Tu bodo ostale ujete za vedno.
Varne pred soncem, pred dežjem in snegom.
Za vedno me bodo opominjale
Dar mami et ad.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)