Napisal/a Panda, v ponedeljek, 25. feb. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nedolžno kot galeb,
ki jadra na valovih vročega zraka
in brezskrbno uživa poslednje žarke
zahajajočega sonca,
letiš na krilih mojih misli
in jadraš, po najbolj oddaljenih,
najbolj skritih kotičkih
moje domišljije.
Nežno kot sonce,
ki boža oddaljeno obzorje
in z zadnjimi močmi
ožarja oblake,
greješ moje srce s pogledom
in prižigaš plamen v mojih prsih.
Si prva in zadnja stvar
med mano in hladom noči.
Kot mirno morje,
ki z valovi obliva obalo
in se razprostira,
do koder seže pogled,
z vsakim valom vase
potegneš nov del mene
in si resnično brezmejna
v svoji lepoti.
Ker ti si moj galeb,
moje sonce in moje morje...
Moje poletje
v zimi življenja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|