Napisal/a isoncek, v sreda, 27. feb. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
lovim okruške včerajšnjega
optimizma
stkanega iz trenutka
lepote doživete v tebi,
ko danes upam
in se zdi
grenkoba tega
gotovega obupa
neperspektivnosti
taka, znosna.
ne boš verjel.
in čakam na
morebitnost
tistega jutri,
ki bo spet samo
neponovljiv trenutek.
tega mi vrni. trenutek.
samo to...kot včeraj,
ker bo jutri
kmalu postal včeraj.
verjameš ?
in, ne pozabi nase jutri
samo sebi verjemi,
ko bodo vsi jutri
že davno postali nek včeraj
in boš...
mogoče, mogoče...
imel samo še Danes,
v skritih prekatih
tistega Nečesa pa
samo okruške spominov
tudi name mogoče
tiste - rumene in modre.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|