Napisal/a Bellmur, v četrtek, 28. feb. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Ker me vleče k tebi
Je neznosna senca luči,
Ki prihaja od znotraj
Kot kazalec, ki zapoveduje.

Tvoja pot mi ukazuje,
Da leta iščejo pomladi,
Neznosne, preproste besede
pokanja popkov,
prerojenja, ponovnega rojstva.

O, sonce, ki te iščem!
Včasih je težko razumeti
Kakor obraćaš svet
Razbeljen od toliko luči.

Tudi, če bi te hotel
Mi vsiliš svojo vztrajnost,
Otrplo vztrajnost ponižati
Nekoga, ki išče.

Sem dojel svoj mir:
Da ob vseh glasovih le vzdržim
To preprostost, ki se mi ponuja,
Kakor dan, ki ga moram doživeti.

Kot je pač življenje,
Kot želja, ki neizpolnjena
Čaka, da se razgubi
V nekogaršnjem nasmehu,

Edina, kakor skelet,
Ki je zaslišal kri
In ud premeril v zraku,
Ki vodi do tebe, vate,

in se tam razgubi,
miren, kot odteka
tako v vseenosti glas,
da mu je potrebno luči.

Najde vodo, ona voda,
Ki se je stegnila k miru,
Ena ustnica k ustnici,
Kjer čaka puščava.

In končno: vesoljna beseda,
V času najkrotkejša trstika,
Spoznana v moči vetra
Sledi nazaj, domov.

Ti si, kot si bila zapisana
V večer z rojstvom jutra,
Obnemela v moji duši
Kot sivi kamen nemoči.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Sinatra, v 05-04-2008 09:46, 1. Omejenost dobrin Zanimiva kombinacija besed in...tankočutnosti. Edinstven slog, ki ga uporabiš se čuti tudi v drugih dveh (objavljenih) pesmih, na podlagi katerega se razpozna unikatnost pisočega.  Res sveže, življenjsko in doživeto. Predvsem pa ne-vsiljeno. Pesem teče in (kljub temu, da se na 1. pogled zdi dolga) hitro "mine" a ostane v podzavesti.  Čuti se zrelost in razumevanje; kar je redkost in neprecenljiva dobrina.    S   Objavil/a ajda, v 07-04-2008 19:22, 2. Sivi kamen To me je najbolj posebno v posebnem ...    Ti si, kot si bila zapisana  V večer z rojstvom jutra,  Obnemela v moji duši  Kot sivi kamen nemoči.    Najde vodo, ona voda,  Ki se je stegnila k miru,  Ena ustnica k ustnici,  Kjer čaka puščava.     Globoke misli v tej pesnitvi, morda zmoti poseben unikaten slog kot je že Sinatra zapisal in zato treba to pesnitev brati zelo pozorno in se ne spotakniti ob ločilih ali velikih začetnicah in pesem potegne v svoj tok čutenj in ponudi svežo studenčnico, da potopiš svoje ustnice vanjo ...     lp, ajda   Objavil/a ajda, v 07-04-2008 19:26, 3. dodatek predhodnik ni zapisal, da zmoti slog, sem malo nerodno zapisala, sem samo potrdila, da je pesem napisana unikatno in ta zmoti ne v negativnem tonu, da ne bo pomote, ja naglica naredi svoje pa se ura.     lp, ajda