Napisal/a tomm, v nedelja, 02. mar. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V odročnih krajih,
imam ves čas za sebe
v odročnih krajih,
spoznavam v naravi vse svoje moči
v odročnih krajih,
se lahko primerjam z drugačnimi bitji

v teh istih krajih,
se ta resnica z menoj vživi
v samoti teh krajev,
me taista samotnost prebuja
ta ista samota,
mi pripoveduje kaj muči ljudi
le nebo in zemlja,
vso moje razmišljanje vidi
ne pozna me nihče,
razen lune in zvezdnih noči  

iz očes mi žarijo,
pozlačeni žarki s sonca
spoznavam svoj ritem,
ob šelestenju divjih gozdov
nihče mi ne ve,
razložiti mojo resnico
nikogar, ki razume,
pravi smisel o njej
a jaz v vseh letih,
o njej premišljujem
a niti ne slutim, da sem Adam,
s takšnim življenjem postal
zato pametnejši,
od mnogih sem ljudi
ki niti vedo ne,
da so oni del sveta, a ne svet del njih.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)