Napisal/a Kristjan, v ponedeljek, 03. mar. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Na razpelu visim, nekje med življenjem in tabo.
Kot neusmiljen rabelj si me pribila nanj.
Moje solze bodo omehčale le žeblje,
ki bodo zarjaveli popustili nagonu po preživetju,
da me odvleče stran od tebe.
A del mene ne bo nikoli več vstal od mrtvih.
Za vedno bo obvisel na razpelu.
Del, ki je od tebe želel več, največ...
To telo ti ne bo več sledilo,
glava se ne bo več ozirala preko ramen v iskanju tebe
in truplo bo nekoč našlo novega krvnika.
Ni bila sulica tista,
tvoj hladen pogled je prebil ujeto srce tam gor,
da je do konca izkrvavelo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|