Napisal/a Kristjan, v ponedeljek, 03. mar. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Na razpelu visim, nekje med življenjem in tabo.
Kot neusmiljen rabelj si me pribila nanj.

Moje solze bodo omehčale le žeblje,
ki bodo zarjaveli popustili nagonu po preživetju,
da me odvleče stran od tebe.

A del mene ne bo nikoli več vstal od mrtvih.
Za vedno bo obvisel na razpelu.
Del, ki je od tebe želel več, največ...

To telo ti ne bo več sledilo,
glava se ne bo več ozirala preko ramen v iskanju tebe
in truplo bo nekoč našlo novega krvnika.

Ni bila sulica tista,
tvoj hladen pogled je prebil ujeto srce tam gor,
da je do konca izkrvavelo.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a abigail, v 08-03-2008 11:22, 1. Razpet in križan v ljubezni Ganljivo in pretresljivo iskreno! In tvoja edina pesem? ...hm, nekoč mi je nekdo že nekaj podobnega rekel in mi je tvoja pesmica priklicala v spomin...tudi meni je bilo zelo hudo toda hladno sem ga gledala samo zato, da bi sebe rešila s križa ...in potem je čas za silo pocelil rane   Napiši še kaj!  Pozdrav od Abigail!   Objavil/a isoncek, v 08-03-2008 13:08, 2. Razpet? OK.  Samo priznaj si, da je moralo biti tako. Pač.  Nihče nikogar nima...    Kočijaž