Napisal/a NaGa, v ponedeljek, 03. jan. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Prvikrat je bela zima prazno hišo zasnežila. Prvikrat ni mar nikomur, kaj bo letos z njo storila.
Včasih babica ob peči in večer ob pleteninah, danes pa ni ljubo reči, kaj za to bi spet storila. In kot nekoč sem jaz priplesala, ob hiši, po poti domov, danes razveja se le še grmovje, in trnje v sosednji ta dol. Vonj potice iz peči, zasnežena okna, sklonjen Marijin obraz, nežno me spominjajo na tisti čas. Prvikrat je bela zima, vas brez radosti ujela, saj le glej kako verjetno, vsak ima spet preveč dela. Tisti vsi pa preminuli, tiho jokajo ob tem, da le nebi pozabili jih ko legli so v večni sen.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|