Napisal/a NaGa, v ponedeljek, 03. jan. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Danes je dan, ki čakal sem ga. Danes je tisto, kar čaka se leta, zaradi katerega se ponoči ne spi, in misli na koncu bojazni, kažejo nevarne poti.
Ja, danes sem srečal njo, ki stala je tam ob ogradi, rečem vam, izgledala je tako lepo, in vonjala je po pomladi. Pa smeh ji krasil je obraz, kakor sonce nebo, in moj duševni stas, pokončno je stal in lepo. In pravim vam, zdaj spim še manj, ker vsaka je misel pri njej, in čakam na tisti dan, ko srečam jo zopet tam.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|