Napisal/a NaGa, v ponedeljek, 03. jan. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Usoden padec, krik se sliši, ko dvigne se bokal in smeh in vrisk njegov mladosti je smrti v pozdrav. Je padel njim podložnik težki,
ki kradel jim je dni sedaj pa njemu v spoznanje preliva se mu kri. »Ko slednjič bo v nebesa hodil, naj mu srce veli, kar moja mu naroča duša, dragi ljubljen si!« Tako si misli, joka, prosi morilčeva si hči. In upa da postane mrtva z njim do konca dni.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|