Napisal/a abigail, v petek, 07. mar. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (4 glasov)

Ko odhaja v službo
preveri oklep;
je čeden za družbo,
bo zdržal pohlep

in aroganco neznanih oseb,
ki ne upoštevajo njenih želja
in iščejo poleg svojih potreb
njen vljuden nasmeh in košček srca.

Nestrpno znervirani čakate v vrsti.
"En žeton, dva...in vi bi jih pet?"
Vaše ji želje izpolnijo prsti,
"Hvala vam lepa pa pridite spet!"

Misli so vpete ji v vrvice tanke;
tri vlečejo šefi, ostale pa stranke.
Šteje denar in s čustvi šahira,
v druge se vživlja, v sebi umira.

Ko odhaja na delo,
preveri izgled;
v svet zre veselo,
a v srcu je led.

Ona je kriva, da organizacija šepa,
saj na šipi pred njo je njeno ime.
Šef se pač skrije in resnica je slepa,
ko se nanjo jezijo, se ona ne sme.

Minute in ure posluša kot lajno:
"Karto do Kranja, prosim čimprej!"
Iz minute v minuto ponavlja vztrajno:
"Ta bus je res prvi, nobenega prej!"

Če jeza jo zgrabi, da led zapoka:
"Več nočete služit poceni in zvesto?"
igra vlogo dalje, da ne zajoka,
"...sicer gospa, izvol'te na cesto!"

Družina oprana
in otroci so siti,
a ona zgarana
s psiho je v "riti".

Ne želijo od nje napredovanja
in niti diplome iz sociologije,
raje ji plačajo izobraževanja
iz komunikacije in psihologije.

"Višjo bi plačo? Niste pri pravi!
Nič nas ne brigajo psihične rane.
Računalnik se menja, ko se pokvari,
vaša prijaznost pa prav nič ne stane."

V sužnost kreditov potuhne se raje
in z žalostjo občuti, ko je starejša,
da sinove vzgojila je v samuraje,
hči pa kot ona postala bo gejša.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (14)

Objavil/a Sky, v 10-03-2008 19:37, 1. Gejša Joj joj... Všeč mi je. Tako blizu. In veš, vedno sem opažala, kako so delavke na postajah vedno najbolj zagrenjeni ljudje od vseh, ki jih srečaš v tuji državi, in vedno sem se spraševala, kako bi lahko bilo drugače... Ja, seveda se da posplošiti, samo opažam, kako dobro si zadela.    Tudi jezik mi je všeč, na pravi način klišejski in površinski (ker je tako preprost, z rimami in tempom) - kot njena maska.     Bravo! lp, Sky   Objavil/a abigail, v 10-03-2008 20:48, 2. Gejša s postaje Najlepša hvala Sky! Zelo sem vesela, da razumeš. Pesmico sem posvetila kolegicam, ne samo za 8.marec, v želji, da bi vendarle kdaj bilo lažje. Naj se vsaj malo nasmejejo svojemu čustvenemu izgorevanju...in lažje prenesejo "inkvizicijo", kot rečejo akcijam skrivnega nakupa in ocenjevanju njihove prijaznosti ter ustrežljivosti do potnikov in strank. Ko bi vsaj "inkvizicija" , ki jo direktor najame in plača, namesto da bi ta denar dal "gejšam", kaj razumela .    Abigail   Objavil/a isoncek, v 10-03-2008 21:22, 3. gejša sinove vzgojiti v samuraje...  Torej, vendar en velik uspeh. Vsaj ponos ostane, če drugega ne...  Gejše pa...gejše, ja (čeprav...hčerke imajo mogoče...še kakšno možnost)    Vse se plača. in guramo naprej.  Kočijaž.   Objavil/a abigail, v 10-03-2008 23:01, 4. Tudi samurajem ni lahko... Najlepša hvala obema za prijazne komentarje in laskave ocene. Moram pa še enkrat razložiti, kar ta pesem premalo poudari, bo pa katera naslednja; namreč s prispodobo samuraja sem hotela nakazati tudi zatiranje moškega in manipuliranje z njim s strani nadrejenih kot s strani žensk gejš. Marsikateri moški samuraj je lahko še celo bolj zatiran kot kakšna gejša na dobri poziciji, ki je vešča spretnega manipuliranja z nadrejenimi...  pozdravček in lahko noč  Abigail   Objavil/a isoncek, v 11-03-2008 07:06, 5. gejša Mogoče imaš (delno) prav glede samurajev in gejš. Ampak ne čisto! Zato sta simbola lahko dvomna in tako neprimerna za tisto, kar si hotela povedati. Torej je bolje, da ne drezava v to, da ne pokvariva bistva tvoje pesmi, prav?   Izhajam samo iz, si upam trditi, malo boljšega (boljšega od povprečja, no) poznavanja Japonske kulture (in zgodovine). Ne rečem, da obvladam v nulo , NE, samo malo se poglabljam, že nekaj let.  Brez zamere!  LP Kočijaž   Objavil/a abigail, v 11-03-2008 12:08, 6. neprimerna simbola? Priznam, nisem se pretirano poglabljala v japonsko kulturo (in tudi pesem ne govori o japonski družbi) in sem izhajala iz morda preveč posplošenega razumevanja o razmerju med samuraji in gejšami. Menim pač, da smo tako moški kot ženske sposobni enako globokega doživljanja in čustvovanja, vendar pa nas vzgajajo še vedno drugače, npr.: za moške je še vedno manj sprejemljivo, da čustva pokažejo tako odkrito kot ženske in v večji meri od njih pričakujemo častna ravnanja. Ponos pa ima veliko ceno tako za moške kot za ženske. In oboji bi morali imeti boljše možnosti Sem zdaj vse pokvarila, ne razumem? Sicer pa je res že dovolj komentiranja okrog tega. Grem malo prebirat še druge pesmi. Redkokdaj uspem komentirat vse pesmi, ki so mi všeč.  Abigail   Objavil/a Providence, v 11-03-2008 20:34, 7. gejša Nič ne bom analizirala ne filozofirala. Pesem mi je zvabila solze v oči. In to se mi ne zgodi ravno pogosto na tem portalu. Zato od vsega srca - pet zvezdic.  P.   Objavil/a Leo Modrin, v 11-03-2008 23:13, 8. Gejše so kul Mene se je pa dotaknila sinhroniciteta te pesmi in filma Gejša, ki so ga vrteli na 8.marec zvečer na TV. Film sem videl prvič in mislim, da je Abi krasno potegnila vzporednico med dvema kulturama, med dvemi časovnimi obdobji, pa vendar toliko žalostnih podobnosti. Sicer pa sem iz zgodbe o Sajuri in Predsedniku dobil tudi veliko za mojo osebno aktualno zgodbo.  lp, Leo M.   Objavil/a Leo Modrin, v 11-03-2008 23:45, 9. firbec me matra ... mene bi pa le zanimalo, če bi Isonček malo bolj razložila o gejšah in samurajih, zlasti ker sem gledal omenjeni film in mi ni ušlo, da so bile nekatere gejše inkarnacije manipulantstva.   šolarček v prvi vrsti   z velikimi očmi , Leo M.   Objavil/a isoncek, v 12-03-2008 12:43, 10. gejše in samuraji Prav, Modrin.  Hotela sem samo dodati tak medklicek, opombo, da naše zahodno razumevanje pomena in družbenega izvora gejš (mimigrede, že ta izraz je napačen in prostituizira te ženske in ga Japonci sploh ne prenešajo) in samurajev ne zadene bistva, samo senco, odtenek mogoče. Majhen kamenček v mozaiku njihoveg pojavnosti, udejanjenosti in tradicionalizma ( takega, trdnega, trmasto neomajnega) v Japonski družbi skozi mnoga stoletja.    Predvsem si je napačno graditi vedenje o npr. gejšah (no, geiko, maiko...ne pa gejše) na podlagi takih filmov, kot je Gejša, ki si ga tudi omenil. Namreč. film je narejen površno, poleg tega karikirano, predvsem pa neprimerno - s Kitajskimi igralci in v angleščimi. Kostumsko zgrešen. Površen, poamerikanizirano čustven, limonadast... Kritiziran na Japonskem.    Uf, a sem se preveč razpisala? Za začetek bo. Preberi kaj od Japonskih avtorjev (že Gejša, knjiga Gejša, avtobiografija Mineko Iwasaki ti bo povedala več), pa Šogun, čeprav od zahodnega avtorja.  Bolj v Japonsko dušo lahko stopiš ob branju Murakamija, Kawabate, če omenim samo najbolj znane avtorje.  Leo, vem, da nisi šolarček. Jaz pa ne učiteljica, napisala sem pač, kar me je stisnilo.     LP Kočijaž    PS:  Še ena beseda obstaja, nad katero se Japonci zgražajo. Harakiri (tega ni, to je neka po ameriško obrnjena popačenka. Obstaja samo sepoku.   Objavil/a isoncek, v 12-03-2008 20:10, 11. gejša Ups, popravek: SEPUKU    Pa še za ostale tipkarske kikse se opravičujem, sem šele zdaj brala za sabo!   Kočijaž   Objavil/a abigail, v 12-03-2008 20:24, 12. končno pojasnilo gejše Moram še enkrat poudariti, da pesem ne govori o tradicionalni japonski družbi. Vztrajam pri izrazu gejša in ne maiko prav zato, ker je proizvod stika z zahodnim kapitalizmom. Vsa ljudstva in dežele, ki so prišla v stik z njim so se okužila, globalizirala in spremenila svoj sistem vrednot. Japonsko cesarstvo je bilo v času prvih stikov z Evropejci s svojo kulturo in sistemom vrednot, ki je slonel na zen-budizmu in vladavini šogunov, premočno, da bi ga evropski vpliv zlomil. Še zdaj, kljub porazu v 2.svetovni vojni, velja za svetovno velesilo. Vendar je dejstvo, da so se morale po vojni marsikatere japonske ženske znajti na vse možne načine za preživetje in v stiku z ameriškimi vojaki je nastal mit o gejši. Dejstvo je tudi, da današnja amerikanizirana japonska mladina prepoznava vrednote šogunov v veliki meri skozi skomercializirano kulturo. V skladu z vsemi temi spremembami se modificirajo osnovni medosebni človeški odnosi. Tudi v našo Dolino Šentflorjansko je padla steklenica Coca-Cole z duhom ameriškega kapitalizma, ki je zaostril socialne stiske. V nekih statističnih podatkih pred nekaj leti sem zasledila podatek, da imata tako Japonska kot Slovenija zelo visoko stopnjo samomorilnosti. Temu se danes ne bi več reklo sepuku, ali pač? Slovenci sicer tradicionalno rajši uporabijo vrv, vedno bolj pogosto pa tudi avtomobile (Japonci izdelujejo najboljše!). - sorry, malo črnega humorja.  Sicer pa nikakor nisem hotela omalovaževati tradicionalne japonske kulture in umetnosti, ki ju občudujem in spoštujem. Gledala sem film Šogun in čeprav tudi ne maram pretirano ameriških filmov (redki so res dobri), mi je bil ta kar všeč. Najbolj pa me je navdušil in ganil japonski film Balada o gori Narayama.   lp  Abigail   Objavil/a Leo Modrin, v 12-03-2008 22:11, 13. I-sonček= Eastern-sunny Ojej, ojej, to je bilo luštno, ko sem kar požiral knjigo Šogun pred mnogimi leti. Super, ker si me spomnila, pa nadaljevanka je bila tudi(al' mogoče samo film, ne vem). Čez kakšno leto bom imel več časa zase in bom prebral kar si mi sugerirala, pa tudi za branje pesmi na portalu bo več časa, nice.  ... pa hvala za hiter prevoz s kočijo v deželo vzhajajočega(vzhodnega) sonca (Eastern -Sunny = I  Sonček ) ; hvaležen sem, da me nisi pustila na pol poti. Pokramljala si z mano ti simpatična Kočijažinja; in si pazila, da ni smo za devali in se zaletavali, obvsak ,kamenček, in, vejico, na, poti in se ti ni bilo treba nenehno opravičevati: Ne mi zamerit, ne mi zamerit ! Krasen izlet je bil , tudi ti si krasna skuštranka, ekspresivna, se priporočam za še kakšno vožnjo v tvoji rumeno-modri kočiji, saj sva si blizu doma in nikomur nočeva nič žalega, sva pač faci.  Lepo bodi, Leo M.   Objavil/a isoncek, v 12-03-2008 22:23, 14. gejša east.sun tko, ja. Modrin  Modra je moja. Peljem jo na Vozu  Kočijaž.