Napisal/a tomm, v petek, 07. mar. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Le kje je tisto stanje
tisti čut prežet z njim
ostal le sen, spomin teh časov
razblinjen ves, kot nemi dim.
Kot roža se spomin razpira
na tiste lepe sončne dni,
ko sem kot otrok te narave
užival mir brez zlih ljudi.
Danes se nemir šopiri
in čudne zveze med ljudmi
z ljubeznijo se posvetujem
kako naj srca oživi.
Poizkuša naj povsod doseči
prebrodit' zlo, nemir,
da ne bo znova se porajal
v vsakem gnezdu le prepir.
O človek ti se več ne vidiš,
niti to kaj v tebi tli,
kako umirjal boš naravo,
če lastne zmoreš, ne krvi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|