Napisal/a Mitja Drab, v sobota, 15. mar. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (6 glasov)

Rekla si, da te spominjam na stopnišče
ne spomnim se več, zakaj.

Vse okoli v plastelin zraka ležijo zarinjeni
kamni

Vsak dan
nič nič nič
mirno jih prestopam

ponoči pa, ko se seveda ne vidi
jih stisnem k sebi
in sanjamo kamnaste sanje
o bazaltu in apnencu in o
živi zemlji

In zjutraj in zjutraj
vidim na oknu obraz
ampak vedno se izkaže, da gre v resnici
za ptičjo hiško
ali napol spuščeno roleto.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (6)

Objavil/a ajda, v 16-03-2008 15:02, 1. Rekla si ... rekla bom le *****    lp, ajda   Objavil/a Providence, v 16-03-2008 16:48, 2. kamen Vse je kamen in privid ... Ne bom dolgovezila.   P.   Objavil/a karolina, v 16-03-2008 18:15, 3. rekla si... hej, lahko bi preoblikoval svoje kamne, v silhueto svoje ljubezni in jo pestoval v samotnih nočeh.  bravo za izvirnost in izpeljano domišljijo!   Objavil/a Doroteja, v 17-03-2008 18:57, 4. spominjaš me na stopnišče Tvoja pesem je čudovit otrok. Morda razplet nočnih blodenj, ne vem, a me spominja na vonj neke neprespane noči...   Objavil/a Black Dog, v 10-04-2008 06:25, 5. Rekla si... ej car! še tko naprej mić   Objavil/a dark, v 10-04-2008 18:17, 6. zelo dobro.....