Napisal/a isoncek, v sobota, 15. mar. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Zakaj si jo zatrla, poezijo?
Namesto nje sprejela žalovanje,
požrla srd in solze, pa spoznanje,
da te besede trgajo, bolijo.

Mar nisi vedela, da tiste sanje
še pridejo nazaj, da ne pozabiš!
Četudi se boriš, oprimke grabiš,
na koncu zopet mrtva padaš vanje.

Zato so tudi nageljni rumeni
in vsaka lučka, ki le malo sije
celo pogrebcev sence na tej steni -

delci, prestavljeni v sij poezije!
So v novi dan, ki pride porojeni...
Prikliči zopet Sonce, naj zasije!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a ajda, v 16-03-2008 15:01, 1. Oživi nazaj poezijo jaz bi tisto v oklepaju kar odstranila.  In rekla ti bom,čestitke, ker znaš ugrizniti v , za marsikoga, trdo lupino.    lp, ajda   Objavil/a isoncek, v 16-03-2008 16:19, 2. oživi nazaj poezijo O, Ajda, hvala za oceno     moram pa še pripomnit, da je ta moj poskus nastal kot odgovor na sonet UMRLA JE POEZIJA, ki ga je v kreativne delavnice prispevala Providence. Preberi, tale moj si želi biti samo "podaljšek" njenega.  LP   Kočijaž   Objavil/a Providence, v 18-03-2008 20:01, 3. poezija, mrtva in živa ... Upam, Kočijaž, da ne zameriš, če pod tvojo prilepim še svojo pesem. Da bo morebitnim bralcem bolj jasno, na kaj si odgovorila in zakaj in kako.  Glede tvojega soneta pa le to: "novi dan, ki pride porojeni" - tale določna oblika pridevnika (porojenI) je tam zaradi rime in ritma, dejansko pa ne more biti tako, saj gre za kakovostni pridevnik in celo na desni strani jedrne besede.   Predlog:  Jih v novi dan, ki pride, razodeni,  ...    Tu pa je sonet, ki je sprožil Kočijažev odgovor:  Sediš za mizo v čumnati zeleni.  Tenak dim iz pepelnika se vije.  Za oknom dež vso noč šumi in lije  In kukec tu pa tam potrka v steni.    Ogrizki starih pesmi razcefrani  Ležijo preko nasmetene mize,  Vedoč, da ne učakajo reprize  Klišeji obledeli in postani.    Gnijoči nageljni porumeneli  In sveča, ki že bolj brli kot sije,  In vzorci miselni okosteneli    Pogrebci ob pokopu poezije  So, nedomiselni in oveneli.  Sediš – in dež vso noč šumi in lije.    Objavil/a isoncek, v 19-03-2008 18:18, 4. oživi nazaj mhmmmm. šele zdaj vidim tisto: so v novi dan, ki pride porojeni    Mišljeno je bilo porojene, ker se veže na stvari....porojene....samo - šment! - potem se pa ne rima. Le kam sem gledala, a ne berem za sabo!? Tudi na desno stran jedrne besede ga ne bi postavila (mislila sem - stvari - porojene, ne pa dan - porojen-)- jaz ne, ne zaradi rime po sili!  V glavnem, moj kiks. Bom popravila, po tvoje ali pa se mogoče česa sama spomnim...     a bi šlo mogoče:  delci , prestavljeni v sij poezije!  So v novi dan, ki pride, porojeni...?    Recimo, no (tako nekako...)     Drugače, pa... seveda ne zamerim, da si svoj sonet prilepila sem. Mislim, da celo mora biti tukaj , za oporo mojemu!    Hvala, Providence za tvojo podporo mojim poskusom.     Kočijaž   Objavil/a Providence, v 19-03-2008 19:34, 5. oživi ... Hja, spolno že štima, spolno , ampak - kaj pa ritem? Stvari se naglasijo na i, s čimer imaš pravi, jambski ritem. Delci se naglasijo na prvi zlog in že je tu mešanica troheja in jamba, razen če naglasiš delcI ...  Sem sama iskala sam. m. spola, ki bi imel naglas na zadnjem zlogu, pa ga nisem našla, zato sem pač predlagala spremembo v naslednjem verzu.  V primeru, kot praviš, da so stvari (oz. delci) porojeni, moraš dati pred porojeni vejico. Drugače glede vejic večinoma mižim. Ampak vidiš, v takem primeru se pa prav pomen besedila spremeni zaradi (ne)uporabe vejic.  (always supportive) Providence