Napisal/a Bolečina, v nedelja, 16. mar. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Čutim veter - kot dotik je tvoje kože
nežen, rahel in preveč mamljiv
kakor tebe ga želim doseči
a on je ti - neulovljiv.

S skrbnostjo sem tkala mreže
spretno kot bile bi rahla pajčevina
da bi ujela dragocen pridih miline
o strasti nisem sanjala edina.

Se še spomniš pesmi sladkih
ki so peli jih valovi razigrani?
Se še spomniš svojih misli
ko si vdal se meni - neugnani?

Kajti danes je le veter
brije nežno čez zelene hribe
te ljubezni ni več sonca
izgubila je lepote sladke večne gibe.

Čutim veter - še želim si tvojega dotika
neustrašno in pogumno vrni se, kot znaš le ti
in takrat svetloba bo ljubezen prebudila
in srečala se bova tam - v  večnosti.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a isoncek, v 17-03-2008 18:31, 1. veter hm...  kako naj začnem?  Dobro, tema je jasna...nekaj je bilo, potem minilo...zdaj pa hrepenenje, pa večnost pa to... itd. No, ne bi komentirala večne teme.    Bolj me nekaj provocira tvoje lovljenje rim. Dobro, ujela si jih, ampak malo na silo. Končne besede se nekako poklopijo, a ritem peša prav zaradi lovljenja rim na silo. No, ponekod zadeneš popolno, drugje pa spet motijo odvečni zlogi.    No, res je. Pesništvo je svoboda. Pišemo, kar in kakor hočemo. Vendar si ti to pesem zastavila tako, da kar kliče po popolnejši formi.  Samo moje mnenje.  LP Kočijaž