| Napisal/a Sinatra, v sreda, 19. mar. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (3 glasov) |
|
Posteljo si pustil razmetano,
tvoj vonj se je prikradel med svilne rjuhe,
slike se prikradejo čisto spontano,
iz nočne omarice kjer sladke trenutke,
si pomakal v smetano in jih zaužil kot zrele jagode...
Zdaj iščem naveze tvoje lakote.
bodi lačen
Vsaj zame; kot poprej.
Dala ti bom...mnogo več kot zmogel boš pojesti.
ne bodi takšen; daj povej;
kam skrila se je tvoja nečimrnost brez objesti,
ki si jo skrival kot otrok je skril čistino,
ljubila bi-
varovala bi-
najino milino.
Božam tvojo sliko za steklenimi okvirji,
težka medenina naznanja praznino,
kot počen zvonec sem sama v skrinji;
zaprta pred svetom v čisti temnini.
In kako prazen je dom brez tebe...
Prazen, da me praznina zaboli.
Ni več jagod niti mene.
Ničesar več tukaj ni.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
