Napisal/a Dedek, v torek, 04. jan. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

So trenutki,
ko ostajaš sam,
sredi množice ljudi,
krog tebe rakete petarde,
a v tebi svetlika tema,

ker ob tebi ni ljudi,
ki so ti blizu,
ne vidiš očesa,
ki v soju bi sveč iskrico svojo poslal ti v srce,
sam sredi hrupa,
ljudje pa kot nori se zdijo,
ko s kupom praznih želja
v novo leto hitijo.
Bil lep je večer,
ko v družbi zbrani,
s prijatelji preživim,
tako kot sem včeraj,
aja to bilo je že lani,
videl sem jih,
vse te ljudi,
z iskro v očeh so me pričakali,
iskrenostjo svojo,
in vsem tem in enakim
zaželel bi rad,
naj taki ostanejo letos,
naj nosijo v sebi pomlad,
delijo naj srečo vsem nam
in ljubezen,
ne tisto "daj dam",
ampak pravo,
ki čuti jo vsak,
kdor je z njimi,
ko gledaš otroka in njega oči
čeprav brez aparata ne ve,
kaj človek mu govori
ko gledaš in vidiš ljubezen,
ljubezen očeta,
ki sredi noči,
sredi najlepše zabave,
odide pogledat če dete že spi,
ne rabiš več jaslic,
zaveš se krog tebe so vsi,
ona sirota,
ki sredi noči,
naj bi rodila nam odrešenika,
še več,
spoznaš vse tri kralje,
kjer prvi ti nosi ljubezen,
in dugi podarja ti skromnost,
tretji preprosto vsrka te vase,
in veš,
edina je želja ,
ki se ob letu rodi,
ostanimo taki kot lani bili smo,
prijatelji........

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)