Napisal/a tomm, v nedelja, 23. mar. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
V dušnih razmerjih se danes lovim,
ne želim ponavljati razred življenja
razrešiti se moram sovražnih zadev,
radi katerih ponavljam rojenja.
Me občutek ne vara, slutnja, resnica
čutim odbojnost do njegovega lica
mi ni nič napravil, le nelagodje,
kot neka jeka daljnega klica.
Odločil sem iti na neki izlet,
moj sedež se čudežno z njegovim spoji,
začel sem prisiljen razgovor z njim,
spoznal, da razmišlja isto o meni.
Višja premisa, naju združuje
vrtava temino kaj naju ločuje,
kot skladatelja sva, postavljava note,
ki so odkrile vir te golgote.
Se mi potoži, da ko me sreča,
začuti tesnobo, da se duši,
presenečen sem ga srepo pogledal
kaj misliš da sem ti jaz naredil,
nakar mi izreče še en detajl,
res me sovraži, a še bolj si želi,
da mi oprosti, čeprav niti sluti
zakaj to želi.
Iz mojih oči pobegle so solze
v trenutku povezal sem se z njim kot da sem v resnici njega obesil,
je kriv bil požiga pred premnogimi leti,
katerih znamenja po koži nosim.
O karmi človeštva sva še govorila...
pošteno sva se od vsega oddahnila.
Iz nam neznanih podzavestnih temin
izskoči v trenutku resnica duha
slučajnosti ni, ko koga srečuješ,
morda je ljubezen ali vest iz pekla.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|