| Napisal/a enasm, v ponedeljek, 24. mar. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Sebi zvesta ostajam.
Ampak potem...
potem...
potem naju ni.
Nekje v sanjah
sva morda obstajala,
proti nebu,
objeta letela,
iskala poti,
ki jih ni.
Verjamem vase,
vsak dan se trudim,
da te vere ne izgubim,
da to vero krepim,
jo obdržim.
Vase pogledam,
svoje srce,
vidim,
slišim zgodbo,
ki jo govori.
Najino zgodbo,
z njo najine sanje,
na pragu poletja...
Paradoks...
Je ali ga ni?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
