vedno ista poza najine ljubezni
ves ta že neštetokrat podihan zrak
narisan smeh in hlad pogleda

svetloba me ne gane več
nisem več vajen bele
zasidran v tvoji orbiti glodam svojo kožo
in zidam piramido spominu
skozi tunel slutim moč sonca
skozi steklo tvoj jezik

vseh 777 minut rdeče kaplje prebujanja
kričanja drugačnega človeka
ob bazenu ambicij

oko bom nastavil na najvišjo moč
in segel z roko v sanje
prijel te bom in iztrgal iz živega tkiva
gluh ta večni trenutek
za tvoj sladki jezik in spiralni pogled

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)

---