Drago Gajo v svojem klubu igra na bobne, ker lahko.
na srečo tega ne počne slabo.
spremljala sem njegove gibe (in kako je padel noter!),<...

Roj pomarančnih krikov
prilepljenih pod krilom stihov
v sumljiva jutra
ves prežet od dihov
cimet se spreminja v med
spet k...

»Ne bom! si rekel trmasto
in se nakremžil furjasto,
»Nisem lačen!«

Nič čudnega,
prazna vrečka ...

Četrt stoletja je minilo,
veliko se je spremenilo.
Ko ded moj je umrl,
svet se mi je podrl.

Na trenutke si želim...

Šumeča nit padajočega slapa
sladkornih kristalov
v ritmu kaosa
ki sam v sebi nosi
neizmerno urejenost.

...

V sanjah te vidim
kako me poljubljaš po nogah
obraza ni...
ledena se zbudim
nad potno praznino
nalepljeno na telo
zad...

Rekli so, da raste roža, tam daleč vstran, najlepša in največja.

Šel sem jo iskat.

Hodil sem po svetu sam, spraševal po...

I.

Drakarji v Tuilerijah.

Polnočni valček Albertine,
boemski ples tujonske vile,
grobov razpokane sp...

Zivljenje je veliko....

Zivljenje je sreca,

zalost,

trpljenje

Zadnjič si me prijel za roko,
poljubil na vrat
in sem si rekla,
da take popolnost ne vzdržiš dolgo,
sploh če ti piha ...