Napisal/a SkoldFanatic, v torek, 01. apr. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(4 glasov) |
|
Le redek zna prestopiti mejo,
skrivati resnico, da drugi ne zvejo,
saj v življenje prikradel se je greh,
kljub slabemu dejanju ne rabi uteh.
Življenje mirno teče naprej,
želiš si rušiti še več mej,
kar prinašajo užitek neizmeren,
ve se, da krivec je brezveren.
Skrivno upaš, da se bo ponovilo,
zlo dejanje, ki se je zgodilo,
čeprav vračaš se drugemu v objem,
nisi pripravljena na strasti odvzem.
Razmišljaš, zakaj ni ti hudo?
Razmišljaš, zakaj je to tako?
Saj ne obžaluješ kar si storila,
goreče želiš, da bi to ponovila.
Ob vsaki priložnosti dih ti zastane,
vedno, ko ga vidiš, poželenje se vname,
upaš, da lahko grešila boš spet,
ko ura končno odbije deset.
Vesčas so ti podana znamenja,
igra v noči se že začenja,
ko hladen veter lase mrši,
celotno mesto obnemi.
Prijeten občutek polzi po telesu,
ko vidiš željo v njegovem očesu,
na ustnicah začutiš njegov topel dih,
v evforiji je čas le za šibek izdih.
Noč obdaja te z vseh strani,
ker imaš svoja pravila, vse se dovoli;
močna roka od zadaj te vzame,
nič ni nevarnejšega od te omame!
Kdo trdi,
da brez vesti,
živeti možno ni?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (9)
|
|