Napisal/a aleya, v sreda, 02. apr. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(3 glasov) |
|
Skozi vodo mi roko podajaš,
drhtiš, vzdihuješ in zvijaš telo,
ranjen in žejen
mene napajaš,
nemočen in pronicljiv
posojaš nebo.
Skozi steklo mi ljubezen daješ,
en pogled ujame oko
in sonce mi sije,
vem! danes me ukradeš,
na zemlji pustiš mi telo.
Ujemiva žarek in zbeživa od tu,
preden v komet se spreobrne
in noč ga prekrije,
preletiva gonijo,
preden prozorno vzame slovo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|