Napisal/a tomm, v nedelja, 06. apr. 08 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Ko bom v sebi izenačil
dušo z duhom, ki me vodi
takrat bom zlahka prepoznal
kako in s čim si največ škodim.
Ona je kot zrak nevidna
živi me in daje moč,
v sebe le svetlobo srka,
ne spreminjam dneva v noč.
Mirno ozračje se prerado
v orkansko silo prebudi,
ko vidim, čutim to peklilo
me duša spomni telesnosti.
Um me vsak čas izkuša,
če sem se obiskoval,
ko bom spoznal ničnost telesa
bom dušo - sebe, prepoznal.
Ta pot je bolna, polna križev
spoznati se v notranjosti
ozračje z vdihi me preklinja
le čista duša - to si ti.
Ko bo moja volja ena z božjo,
bom od vsega osvobojen,
vesoljno resnico si vnašam, z njo bom vase vrojen.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|