|
Vodnemu človeku (poskus soneta 5) |
|
|
| Napisal/a isoncek, v sreda, 09. apr. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Veš, kaj bi rada tebi govorila?
Oprosti mi za vse prihodnje čase,
Dovoli si, da misliš najprej nase,
Na to sem te že kdaj opozorila...
Edino to mi, preden greš, zaupaj:
Me boš pogrešal kaj, ko več ne bo me?
Upala bom, da še kdaj prideš pome;
Čeprav boli ta rana, ne obupaj!
Ljubezen večna redka je pojava.
Odhajaš, tu so le korakov zveni...
Vendar moj jok res ni izbira zdrava!
Ena misel vztraja nad bremeni,
Ki se mi zdijo brezizhodnost prava:
Uberi pot, ki včasih vodi k meni!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
