Napisal/a marina45, v sreda, 05. jan. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Stopam okrog
in iščem, v soju bleščic
barvnih luči,
veselih ljudi…..

Kot nekakšno nestvarno bitje,
med temi razigranimi,
prazničnimi ljudmi,
se sebi zdim
in se lovim….
Končno našla sem ga,
to majhno darilo,
da mu ga podarim,
saj praznik bo,
in obljubil je, da prišel bo…
Lepo ga ovijem,
ga z mašno zavežem
s krvavo rdečo,
kot je moje srce ljubečo!
Polnoč odbije,
Novo leto je mimo,
darilo pa čaka,
še vedno neodvito….
Tako ostane,
meni v spomin,
na njega,
ki mu ni bilo mar,
da bi ga sprejel v dar…..
Naj ga zabrišem v koš,
ali pa bo kdaj on toliko mož,
da bo prišel
in si ga vzel!!!!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)