Napisal/a tomm, v ponedeljek, 14. apr. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
V času mladostnih vrvenj
se je v meni vse spremenilo,
kot roža iz mehke zemlje
je neznano čustvo vzklilo.
Med travniki ih drevesi
so se pasle moje oči,
ko je v jutranji rosi
nabirala s tekom moči.
Nekaj hudega se je zgodilo
nisem se več prepoznal,
ob pogledu na dvonogo srno
sem v trenutku otroštvo izdal.
Glas se mi je povesil
kot slučajno sem se srečeval,
moj pogled jo enkrat zaustavi,
brez besed sem ji sebe predal.
Iskra iz njenih oči
mi zdaj v srcu zrcali
sva našla se sredi poti,
kjer so sledovi otroštva obstali.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|