| Napisal/a Djole, v torek, 15. apr. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Dovolj mi je trenutek, ko skozi okno pogledam in povrne se mi dolgo pozabljen občutek, čustva,ki so v meni zamrla, zdaj,ponovno se odprla,
zdaj čutim up in srečo in potlačeno strast, znova gorečo, življenje vse bolj okušam, se ge vse bolj zavedam; prej opazil, začutil nisem lepote, lepote malenkosti, vsakega dne, v obdobju čustvene zaprtosti in slepote nisem uvidel, da življenje mimo mene v celoti gre... Zdaj čutim in vidim lepoto ljudi, cvetov, dreves, življenja, te lepote mogoče opisati v celoti ni; za menoj so dnevi trpljenja, pred menoj po ljubezni, sreči, miru, so dnevi hrepenenja in končno v meni spet plamen tli in odpira se v prihodnost tisoč in še tisoč poti!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
