Tista Sila (poskus soneta 7) |
|
|
Napisal/a isoncek, v petek, 18. apr. 08 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(3 glasov) |
|
Zelo preprosto te nečesa prosim:
naj skrito bo vse to, kar sva počela;
ker ne boli, da te ne bom imela,
kot nekaj težkega, kar v sebi nosim!
Saj že zdavnaj sva se domenila,
da odnehava, da tega več ne smeva
in se odločiva, narazen greva!
A naju skupaj vleče Tista Sila!
No, zdaj poglej! Spet tukaj sva pristala!
Brez tebe vse je kot deževno vreme...
in ti mi praviš: še bova ostala.
Zato te prosim, naj noči vse neme
ostanejo skrivnost, vzpodbuda mala,
ker Vmesje najino je težko breme.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (11)
|
|