Šarmanten je in zapeljiv,
malce domišljav,
a vendar, ne zamerljiv..
Postaven,lepo urejen,
z obvezno zlato verižico,
ki se mu na soncu zablešči,

ko meni o svoji strasti govori…
Ah, pa me omreži
in v svoj svet prevar
in lažnih besed,
zapelje, me omamlja,poljublja
in vse mogoče obljublja…
Samo še sanjam o njem
in kot zvezda lebdim,
saj normalno,
že skoraj vse mesece,
ne živim….
Pa saj moram reči,
ljubiti zna,
s strastjo, sladko,
da res, to nekaj velja!
Pa pride dan,
ko Amerika kliče:
»Hello, nič več ljubezni ne bo!
Doma imam ženo ,otroka,
in kup neurejenih stvari,
pa me zdaj trenutno,
to najbolj skrbi!!«
Torej, kaj naj naredim,
se mi plete po glavi,
naj vse skupaj pustim
in zopet kot včasih,
brez ameriškega žigola ,
živim….
Grem in izperem pod tušem,
še zadnjo njegovo sled,
umita in sveža, svobodna ,
brez njegovega vonja,
zadiham spet….
Samo eno si rečem,
ta svet me ne bo,
ker sicer ne »ameriška žigolka«
slovenska ,
pa zdaj jaz do moških bom!!!

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---