Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Nočna izpoved

Nočna izpoved Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a cux, v torek, 22. apr. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Noč,

spet noč pred mano tiha,

v tišino je zavita,

nemega strahu je polna bolečina,

skrita v srcu najinega zadnjega dotika.

 

Zaman zdaj čakam nate,

nate draga moja,

bolečina mine ne z obzorja,

ko se luna rahlo dviga,

namesto sanj v meni up umira,

v glavi bitka, ki podira,

vse kar midva skupaj sva gradila.

 

Noč,

noč že včeraj bila je ista,

ista zgodba ,

ista borba se je ponovila,

ista misel, da odšla si,

ista ostala je tišina,

kjer le solza drugo pot razliva,

pot,

ki roka dobro jo zakriva.

 

Oh bolečina,

bolečina neminljiva,

kjer sva midva včasih se mudila,

zdaj sama ali z drugim boš hodila,

pojdi,

srečno pot ti, ki meni si edina,

ki si svet v sanje spremenila

iz mene človeka, ki pozna ljubezen naredila.

 

Hvala draga za čudovita leta,

da ljubila si me in ljubiti naučila,

čeprav grešil sem in lagal,

nikoli nisi me pustila,

dokler ura najina,

dokončno ni odbila.

 

 

Oprosti prosim moje grehe,

oprosti stare mi zamere,

oprosti, da sem bil to jaz,

da postavljal sem ovire ,

da te nisem ljubil prav,

oprosti za vse kar si trpela,

iskreno mi je žal,

oprosti nisem znal,

oprosti,

oprosti prosim,

da te nisem ljubil prav.

 

Oprosti,

prosim tudi za tole pismo,

vem, da težko ti ga bo brati ,

verjami težko ga bilo je napisati,

veliko solz,

spominov in grenkobe,

toda prav si naredila moja mila,

jaz sem luknja brez merila,

samo še globje notri bi stopila,

dokler ne bi,

povsem se izgubila.

 

oprosti mi za taka sporočila,

ne želim povzročat srčnega nemira,

in ne skrbi prijatelja ne boš izgubila,

če počakaš , da nevihta v meni se bo pomirila.

 

Ljubezen moja nič ne skrbi,

kmalu spet ti boš ljubila,

in srečen tisti bo s katerim srečo boš delila,

zapomni ljubezen, da vredna cel si svet,

in zame vedno boš poseben cvet.

 

>Meni ostal bo dragocen spomin,

lepo in toplo bom delal z njim,

vedno te bom ljubil,

spoštoval,

toda oprosti mi,

ne bom te vec iskal.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo