Napisal/a isoncek, v sreda, 23. apr. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Ko bomo vsi morali gledati
epizode Velikega Brata,
ko bodo stali v vrsti,
da bi postali srečneži,
ki jim bo kamera vstopila v dušo.
Izbrani.

Ko bodo Azmodanove Pravljice dečkom
postale naše himne,
ko bodo Previdnosti
zvezali roke,
meni, ki moram videti,
pa oči.

Ko me bo premlada korejska avtomobilska firma
učila filozofije in rim.
Ko bo Misel postala M.-
-Mercatorjev artikel s trajno nizko ceno
in Sparov darilni bon.
Pa Tuševa akcija.

Ko se ne bomo več učili
od svojih otrok.
Ko bo sonce samo še
dodatna kamera vsakodnevne epizode.
Kmetije, Brata.
Sestre. UV zaščita-included.

Ko ne bom več razumela
ptičjega petja,
tihih šepetanj hrepenenja.
Ko ne bom čutila butanja modrih valov
v gola meča,
božanja tihe sapice miru...

Ko se bo ozvezdje Medveda z Vozom vred
vgradilo v ekspres avtomat
za instant ljubezen-srečo-nirvano.
Ko bo zadnji Pesmi odpadel refren,
ker ga bo nadomestilo
oglasno sporočilo.

Takrat pridi pome, mamica!
Odpelji me s sabo med Zvezde.
V tista klišejska Nebesa.
Ne bo mi preostalo drugega,
verjela bom, samo pridi.
Celo molila bom s tabo, nauči me.

Ko bo svet dokončno tak...
Takrat pridi pome, moja mamica.
Moj edini angel boš.
Ko bo
to tako
enkrat.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a abigail, v 24-04-2008 06:45, 1. Takrat pridi pome, mamica Ne, ni mi všeč! Lasje so mi vstali pokonci; Orwellov roman je še vedno samo roman, čeprav v marsičem resničen, tole, kar se je pa tebi zapisalo, se pa že res dogaja. Primeri, ki jih navajaš so aktualni in vpijejo po razreševanju. Pranje možganov na ameriški način z instant duhovnostjo, ki zakriva stalen mobbing "morskih psov", ki sebe imenujejo managerji in poslovneži...ni časa za poslušanje ptičjega petja, za poglabljanje v naravo in v lastno notranjost, ker lahko prav v tem hipu zamudiš kakšno Tuševo akcijo in se drugi preko tvojih ramen povzpnejo do komercialnega Uspeha. Ja, ljudje se izgubljamo v iskanju pravih vrednot in žalujemo za starimi časi. Koliko nas je še, ki se upiramo začaranim krogom snobizma in poskušamo ohranjati pravo človeškost?! Samo upamo lahko, da nas bodo angeli iz preteklosti naučili, kaj je res pomembno in da jih bo slišalo čim več ljudi - ko bomo ugasnili mobitele, iztaknili slušalke iz ušes.....   Veliko sončka, češnjevih cvetov in spomladanskega (nekislega) dežja!  Abigail