| Napisal/a emily, v sreda, 23. apr. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (3 glasov) |
|
Včasih sem še zmeraj pesnica-
mala naivna podarim ves drobiž brezdomcem-
idealistka ne rabim denarja;
samo ljubezni in sonca,
da moje prezrte klorofilske celice tvorijo življenje.
Včasih je pomlad
in so dekleta in ženske še posebaj mehke
in snežijo češnjevi cvetovi
in si želim pisati v rimah
o pomolih in soncu in krilih in morju
in solzah in svobodi in srcih na pladnju.
Ponavadi pa vem,
da metafore pijane izbljuvajo Pomene
v trenutku ko se obrnem proč.
Ponavadi so dnevi sivi.
Ne barvaš jih več;
ker nisi navaden fant
in sem jaz čisto navadna punca.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4) 
|
|
