Napisal/a isoncek, v petek, 25. apr. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Prenašam misli na papir,
Ker v glavi ne zdržijo.
Besede, krivda in nemir
Tam, notri me tiščijo.

Sem le nekdo, ki dobro ve,
Da ni vse prav kar dela;
Boli me in težko mi je,
Ker te ne bom imela.

Čeprav imam te čisto zdaj-
Tako, kot mora biti,
Se vrnil tja boš, veš, nazaj,
Kamor je vredno iti!

Šla bom enako tudi jaz,
Ker vem, da je življenje
Postavljeno tako kot čas -
Ne vpraša te za mnenje.

Zato objemi me! Res, daj!
Ne pusti mi še iti.
Ohraniva trenutek zdaj
Za moč, za smisel - biti.

Ker jaz sem zate tu sedaj,
Vzemi vse, kar hočeš;
Ne nehaj me ljubiti, saj
nič drugega zdaj nočeš!

Za naju ni prihodnosti
(No, kot se temu reče).
Trenutki so, ljubezen je,
Ki v naju raste, peče...

Trenutke izkoristiva -
Nama jih sreča daje,
Mehkobe, nežnosti, srca
Naj ta dvom ne omaje.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a abigail, v 25-04-2008 20:52, 1. Dvom Ja, točno tako potekajo takšne stvari...prastara? Zato, ker se dogajajo že od nekdaj veliko različnim ljudem na podoben način? Zdi se, kot da si iz nekih malo višjih sfer navzdol pogledala v svojo bolečino in iz nje hvaležno izluščila tisto, kar je edino vredno imeti in živeti. Ljubezni je na svetu tako malo in še ta je preganjana . Jaz sem se v svoji baladi poskušala dotakniti prav tega zunanjega problema, ti pa si čudovito, lirično opisala notranjo vsebino - če lahko tako rečem - tudi mojega "vitraža" .  Lepe sanje in veliko sončka čez vikend!  Abigail   Objavil/a isoncek, v 26-04-2008 05:18, 2. dvom ja, Abigail. Zato!  Lep vikend tudi tebi!    Kočijaž