Napisal/a duovox, v četrtek, 01. maj 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Ni želje mi večje, da slišim tvoj glas,
kot dete, otrok, še bil tvoj korak...
v solzah proseče rotil tvoj je jok,
Pustite me k njemu, saj sem otrok...
Usodna beseda, ki imela je moč,
mi vzela je tebe, odšel sem v noč,
le tamkaj na sliki še vidim ti v obraz,
nič te ne izbriše, ne dnevi, ne čas...
Je tvoja ročica, otroška še dlan,
mene iskala v teman tvoj dan,
si z jokom iskal me, občutil gorje...
spet stisnil te k sebi bom nekega dne...
Pozabljam, oproščam, zdaj rane več ni,
a nekaj tli v meni, te videt želi ;
Veš tisto, kar meni ogreva srce,
Kar naju veže, izginit ne sme...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (9)
|
|