Napisal/a isoncek, v četrtek, 01. maj 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Moja pesem ne odmeva,
nemo v meni spi,
čisto tiho moram biti,
da se ne izgubi.
Taka, majhna in preprosta,
kitic par ima,
vsaka sama je nastala
v ritmu nežnega.
Prva kitica je zate.
Misel še lebdi...
Ker ne morem prav dojeti,
kaj pomeniš mi!
Druga je za tisto Sonce,
ki obsije vse,
tebi pa Ime je dalo-
najprimernejše.
Tretja kitica za Voz je,
ki me pelje tja,
kjer si ti. In tebe z mano,
kakor ve in zna.
Je četrta taka, mehka,
tava iz sveta;
zračna, topla, se ji reče
Modra sobica.
Peta temna je, a nežna,
teče brez meja,
je namenjena Skrivnosti,
ki je najina.
Šesta je za mene samo,
tako, kot me imaš.
Tisto, ki je prostovoljno
večni Kočijaž.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|