| Napisal/a Agata Cecilija, v četrtek, 01. maj 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ljubi eden, ljubi drugi...
Biti iskren?
Si upati biti iskren?
Ob pravem času,
ko je še čas?
Zakaj potem izbruhniti
v neukrotljiv jok,
se tolči s pestmi po glavi...?
Ko misliš in si trdno prepričan,
da je že vsega konec
nekaj časa
pa resničnost vdre na lepem predse.
Predati se kot nebogljen otrok,
ker sebi ne moreš zaukazati
in določati si ljubezni.
Nemogoče je.
Potem pa vekati zaradi tega...
Vse ji je naklonjeno,
vsi jo zasipajo z ljubeznijo,
s svojo pozornostjo,
z darili od vsepovsod -
iz vseh možnih daljnih krajev...
Ima iskrene prijatelje,
obdajajo jo ljudje,
ki jo spoštujejo;
želijo si je!
Tla so ji z mehkobo prepredena,
žametna preproga se odvija
pod njenimi usodnimi koraki,
spremlja jo vsa sreča,
a ona vztrajno rine k njemu,
ki jo bo klofnil,
da bo obstala na podnju.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
