Napisal/a cux, v torek, 06. maj 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Se izlila je beseda na papir,
kakor potok v reko in reka naprej,
in kot ko kaplja ki udari v morje,
nešteto besed je,
a le te so namenjene njej.
Vsaka beseda v oceanu besed lahko pred teboj za vedno se skrije,
ni dovolj je pestre ne dovolj bistre,
meni dovoljene tako potrebne domišljije,
ki bi ta um postila da napiše, da z eno besedo te razkrije,
pravim da ni take je besede,
pravim,
preprosto ni je.
Naj primerjam te s soncem,
ko pa ticočkrat in več močneje žariš,
primerjam z lepoto neba,
ki ob tebi zgubi se,
izgleda kot otroška igrača poceni pliš.
Z zvezdami,
luno,
ko pa z enim mižikom vse to stopiš,
da padajo zvezde kot dež ko greš mimo,
zavida ti luna,
ko lepša kot angel v mesečini zaspiš.
Torej najlepša telesa,
najlepše besede tega sveta,
so ob tebi le staro železo,
le kič brez pomena,
kot skrita ljubezen v koščku srca.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|