Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v ponedeljek, 12. maj 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (6 glasov)

Še so tolmuni,
da pustijo solzam prosto pot.
Še so zakladi,
ki neodkriti čakajo iskalce.
Še so poljubi,
ki v nežnem dihu zacvetijo.
Še so oči,

ki sanjavo iščejo svoj par.
Še so ljudje,
ki si s smehom obraz krasijo.
Še so slapovi,
ki objemajo gola telesa.
Še so poke,
ki v pozabo si želijo.
Še so roke,
ki v ljubezni tiho drhtijo.
Še so besede,
ki neizrečene nad nami visijo.
Še si ti,
ki srkaš vse to vase.
Še si tu,
da plešejo barve zate.
*
Lepo je, ko prerasteš
okvirje tistih mej,
ki iz ljubezni
suženjstva rodijo.
Lepo je, ko v miru
in predani tišini,
prepuščaš se,
potiho predeš.
In nič ne zmoti
tvoje vere in čutenja,
na meji božanskega
je tu le zate.
Ne vidiš več,
da ne bi znal spustiti,
zakaj bi spuščal,
če vzajemno tiho tli?
Zakaj bi mislil in se bal,
če eno dihava od nekdaj?
Ne, to življenje je premalo,
preveč je tistih tam odzunaj,
ki trkajo in hlipajo na glas.
Ljubezen se rodi in traja,
ne omaja jo noben poraz.
Preprosta je, ko je iskrena.
Prekrasna je, ko notranje
oživi in plemeniti.
Neskončna je in neboleča,
samo žari ti iz oči.
Lepo je, da sva dopustila,
preskočila vse jarke in poti.
Lepo je, da sva ugotovila,
da brez nje življenja ni.
*
Se najde kdo, da kakšna dva,
tropi so, ki bi hodili po telesu.
Se najde več oblakov, kot je neba.
Zmeraj težnost jih k tlom tišči.
Se najde kdo, mogoče dva,
tropi so, roji vsepovsod odzunaj.
A do srca, le eden je
prebil mehurček všečen.
Zanimivo je, seveda je,
da besede včasih zabolijo,
a tja, res do srca,
občutki brez besed tlijo.
Kar veselo, kar na delo,
mrcvariti se da telo.
V notranjost pot je druga,
tam ni krvi in ni mesa.
Se najde kdo, da kakšna dva,
roji naščuvanih sršenov,
a vmes je takšen prepad,
da na drugem bregu
pristajajo le tisti,
ki vzletajo čistih misli,
ki sebe se ne bojijo.
*
En načrt obstaja.
Skrivnosten plan.
Iz nič izhaja.
Je skrita dlan.
Nevidna, divja sila.
Uročena, dobra vila.
Budno spremlja te.
Prsti ne drhte.
Kažipot obstaja.
Platno, cel ekran.
Vedno sonce vzhaja.
Kotaleča kamena strela.
Divja brada otrdela.
Nosi k soli me.
In svetilnik je.
*
Nekoč. Daleč nazaj.
Nek odlomek. Ostal je.
Slišala sem to zgodbo.
Ne vem kdo, nekdo pač.
Nekje. Daleč. Zgodba.
Potem si prišel.
Iz tunela teme.
Rojen v nov dan.
Izbrala sva noč.
Samotno jaso.
Tam tulijo volkovi.
Hodijo po vseh štirih.
Videla sem iskreče oči.
Krvavo iztrgano srce zame.
Čutila sem objem.
Vse besede požrla je strast.
Vohala sem te.
Od zadaj je prihajala ljubezen.
Močna. Divja. Strastna.
Ne, sploh ne pogubna.
Še zdaleč ne boleča.
Odrešenje je bilo.
Imeti tako pogumnega volka,
ki se je postavil na noge.
Imeti tako bojevitega,
hkrati pa čutečega samca.
Ni važno koliko besed,
niti dlak ima ta nagon.
Važno je, da skozi stoletja
moški postajajo
čustveni invalidi.
Ti pa si izbral drugačno pot.
Zato hodim na jaso.
Skozi mokre dlani božam to dlako.
Izzivam te iskre v očeh.
Dvigam tebe, da rešim sebe.
Neke noči, ko se skrije še luna,
odnesel me boš,
s svojimi rokami,
dvignjen in močan,
kot bil si nekoč.
Odnesel čez tisto jaso
v najtemnejši brlog zmage.
*
Od srca do srca
je pot najkrajša.
Prepoznata se in
tiho vzljubita.
Razvajata se in
si trosita cvetje.
Od srca do srca
ni razdalj in milj.
Samo zapreš oči
v pričakovanju.
Narišeš srce nebu
in oblak že pluje.
Dlan obrneš soncu
in si sončni sel.
Le hip za iskro
in dan je popoln.
*
Zavidanje je lastnost ljudi,
ki se čutijo nesposobne.
Cinizem je njihov adut,
ki prekriva lastne napake.
Nezmožnost ni isto kot naivnost.
Naiven ima srce, manjka mu ego.
Izjeme so, ki ne tlačijo k tlom.
V preprostem najdejo sebe.
V delčkih smeha, solz rastejo.
Peščica ljudi je, ki učijo.
Ne zahtevajo plačila, tu so.
Ne žrejo ljudi, trgajo mesa.
Vedo, da je vsak sam
in le plapolajo s krili.
Tu in tam zaplešejo za nas,
da potem zopet uživajo samoto.
Toliko je dimenzij, prostranstev,
da jim ni potrebno vihati nosu in zbirati točk priljubljenosti.
So izjeme, ki bogatijo čas.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (7)

Objavil/a AniLu, v 13-05-2008 10:06, 1. zadnja zvezdica Tu je pa (skoraj) za vsakega nekaj, mene je prevzela zadnja zvezdica (ki sem jo sicer skoraj spregledala, a še v pravem času ujela), prekleto dobro napisano...zelo mi je všeč   Objavil/a ajda, v 13-05-2008 10:35, 2. KamelIjA Pesem, ki jo ne moreš zajeti z enim migljajem žlice in posrkati toploto. Morda desert, vabljivi sladoled, ko uživaš in se prepustiš vabljivemo okusu in počasi topiš vsebino v ustih ...  ja, tako nekako!    lp, ajda   Objavil/a isoncek, v 13-05-2008 12:13, 3. kamelija Lepo, veliko povedanega. Strinjam se z Ajdo, lepo, dolgo sicer, ampak tudi dolge poti vodijo do cilja! Za tiste, ki jih zdržijo.   Jaz berem to kot hvalnico pravi ljubezni in to razloženo na veliko načinov, vsaka zvezdica poda svojega.  In prav zato mi zadnja zvezdica ne sodi zraven. Oziroma ima malo manj povezave?  Meni deluje bolj kot samostojna pesem. Dobra.    LP, Kočijaž    PS: Upam, KIA, da mi ne zameriš, ker sem prebrala tvojo pesem, čeprav si mi enkrat to "prepovedala"  ?!  Ja, pa iz svoje kože ne morem, zato moram dodati, da bi veljalo popraviti slovnično (samo tole...):    preveč je tistih tam odzunaj, ZUNAJ  ki trkajo in hlipajo na glas.  Ljubezen se rodi in traja,  ne omaja jo noben poraz. OMAJE JE      Objavil/a isoncek, v 13-05-2008 12:13, 4. kamelija Lepo, veliko povedanega. Strinjam se z Ajdo, lepo, dolgo sicer, ampak tudi dolge poti vodijo do cilja! Za tiste, ki jih zdržijo.   Jaz berem to kot hvalnico pravi ljubezni in to razloženo na veliko načinov, vsaka zvezdica poda svojega.  In prav zato mi zadnja zvezdica ne sodi zraven. Oziroma ima malo manj povezave?  Meni deluje bolj kot samostojna pesem. Dobra.    LP, Kočijaž    PS: Upam, KIA, da mi ne zameriš, ker sem prebrala tvojo pesem, čeprav si mi enkrat to "prepovedala"  ?!  Ja, pa iz svoje kože ne morem, zato moram dodati, da bi veljalo popraviti slovnično (samo tole...):    preveč je tistih tam odzunaj, ZUNAJ  ki trkajo in hlipajo na glas.  Ljubezen se rodi in traja,  ne omaja jo noben poraz. OMAJE JE      Objavil/a okto, v 13-05-2008 21:26, 5. KamelIjA Odlična in ne dolga, ...kar bral bi jo še...   Objavil/a okto, v 26-07-2009 15:46, 6. Kamelija Po več kot letu dni sem znova prebral tvojo pesem "Kamelija". Pesem je dovršena in zrela, pa vendar še zori, tako kot ljubezen, kot vino. Diši po enostavnem, iz zemlje vzniklem, redkem pojavu na jasi, kjer volk ni volku človek.   Bolj, kot te pohvali tvoja pesem, te ne morem …     Pozdrav, Okto.   Objavil/a lied ohne worte, v 27-07-2009 08:56, 7. Kamelija kira bedna pesm stari ej fak no.