Napisal/a minus:nula, v nedelja, 18. maj 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

včeraj sem te še prosil,
danes mi zobje sami rastejo postrani.
mirno streljam svoje misli v luno
in čakam,
da se zruši, kot kulisa,
v noči brez zvezd.

včeraj sem okusil ljubezen.
medtem, ko sem z jezikom
praskla posušene ptičje iztrebke s krste,
ki tam leži že vse predolgo.
tako zelo osamljena...

medtem, ko jata netopirjev
pod mojo srajco išče dom
kopljem grob.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)