Napisal/a tomm, v ponedeljek, 19. maj 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Oddvojil sem se od svojih misli
poniknil tja, kjer je srce
zagledam sivo vetrnjačo,
ki je predstavljala mene.

Skoraj nič se ni vrtela
scefrala sta jo čas in strah,
solza spoznanja je spolzela
po gubah lica kot zadnji dah.

Ne, ne dam se še ujeti,
je rekla moja ustnica,
katero mi je namočila
nevidna slana solzica.

V meni je ta vetrnjača
prestala žalost in gorje,
a vendarle je v njej še nekaj,
kar hrani njo in vse solze.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a vvooodnarka, v 21-05-2008 18:05, 1. Vera... Čudovita pesem. A s tole kitico, ne vem kako naj rečem čudovita je, samega sebe si presegel;  " Ne, ne dam se še ujeti,  je rekla moja ustnica,  katero mi je namočila  nevidna slana solzica."    Tako preprosta kitica, da si dosegel *****    Lp vvooodnarke !   Objavil/a tomm, v 22-05-2008 05:01, 2. vera Sem lepo presenečen, da me pohvališ in tudi drago mi je. Hvala ti.   Objavil/a vvooodnarka, v 22-05-2008 08:07, 3. Vera... Dragi Tomm ni zakej tudi tebi zahvala za objavljeno pesem Pa še to moram dodati; čim manj solzic na ustnicah. Tiste srečne pa kolikor si jih poželiš.    Lep vikend ti želim, če mi ne uspe se še vmes kaj oglasiti, vvooodnarka !