Napisal/a magic, v četrtek, 22. maj 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

pobrisala sem mizo
in preštela cigarete
zdaj pa sedim sama za šankom.
naročila bi si martini,
če ne bi bila sama sebi strežaj.
grozno kakšno podobo odseva prazen kozarec.

ogledujem si svoje telo,
zdi se mi čisto preveč pomečkano-
rabim vino, ki bi odžejalo
mojo potrebo po ljubezni,
res me božata sonce in veter,
tvoja dlan pa beži...
ura je polnoč.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Providence, v 23-05-2008 01:08, 1. polnoč Zadnji cigaret pred polnočjo.  Potem bo vse drugače.  Tako je mislila moja Mikmaška skvo. Pa ni bilo.   Tudi meni je tvoja poezija zelo blizu in se mi zdi sorodna moji, zato se me močno dotakne, široko odpira vrata empatije. Dovolj preprosta, a ne vsakdanja pesem, refleksivna, a vendar kliče na pomoč, čeprav z resignacijo.  Dobrodošla tudi v mojem imenu!  P.   Objavil/a tomm, v 24-05-2008 14:56, 2. Polnoč ...naročila bi si martini,  če ne bi bila sama sebi strežaj...Kako lepo opisan trenutek iskrenosti, ki se uspešno upira notranjim zahtevam, a vseeno goreči jezički najdejo pot na plan in lovijo osebo v svoj ogenj poželenja po besedi,ki bi vse obrnila na lepše in vedrejše občutke.Čeprav je ura pozna, ljubezen ne pozna časovnosti.Opisani trenutek je enkraten in je zajel vse komponente, ki označujejo neko notranjo resnico.Tomi