Napisal/a evetrnica, v torek, 27. maj 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

V objemu oknic
bezga vonj se vnema
prašni hrup razbrazdanega dneva
je pastel
in platno?
stkana spokojnost ga preveva...

Čez cesto obzorje tiho kleči
v nederja ljubezni goratega raztoka
v mislih boža hvalnica ljudi,
prsi se dotakne roka.
Goslač! Večernice igraj!...,
v travah nezavesti...
čez to pa kot dramilo
pustim se žvižgu, kriku, cesti.

Je Sonce razgrnilo spečo strast poletja,
me topla sla prežema. Se sidram znotraj:
stopa čez debelo kito cvetja.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 28-05-2008 13:55, 1. Prelep ... Je Sonce razgrnilo spečo strast poletja,  me topla sla prežema. Se sidram znotraj:  stopa čez debelo kito cvetja.     poetično in prekrasno, pa ne samo ta kitica, ki sem jo izpostavila     lp, ajda   Objavil/a Providence, v 31-05-2008 14:25, 2. prelep večer Vsekakor nekaj posebnega. Svež dih na portalu! Poletje ni moj najljubši letni čas, ker težko prenašam vročino; ampak ti si ga predstavila zelo vabljivo.  Zlasti bi izpostavila obzorje, ki kleči, trave nezavesti, se sidram znotraj.  Dve vprašanji:  - "v nedrja ljubezni goratega raztoka v mislih boža hvalnica ljudi" >> kdo koga boža?  - "stopa čez debelo kito cvetja" >> stopam? ali je mišljena sla, ki stopa?    Lep pozdrav!  P.