Napisal/a evetrnica, v torek, 27. maj 08 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
V objemu oknic
bezga vonj se vnema
prašni hrup razbrazdanega dneva
je pastel
in platno?
stkana spokojnost ga preveva...
Čez cesto obzorje tiho kleči
v nederja ljubezni goratega raztoka
v mislih boža hvalnica ljudi,
prsi se dotakne roka.
Goslač! Večernice igraj!...,
v travah nezavesti...
čez to pa kot dramilo
pustim se žvižgu, kriku, cesti.
Je Sonce razgrnilo spečo strast poletja,
me topla sla prežema. Se sidram znotraj:
stopa čez debelo kito cvetja.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|